Aktualno

Deliveroo, one of the most successful upstarts of the gig economy, has become the food delivery counterpart of UBER. The company claims that its drivers are not employees but private contractors. 

V noči med 27. in 28. avgustom 2016 se je v ljubljanskem avtonomnem prostoru AKC Metelkova Mesto zgodil še eden v seriji napadov neonacističnih organiziranih skupin. S steklenicami, pirotehniko, kamni, in ob vzklikanju fašističnih sloganov, so poškodovali več ljudi, enega resneje. Policija je na kraju dogodka poškodovane uporabnike Metelkove poskušala obravnavati kot kriminalce in je do njih ravnala nasilno. Solidarno stojimo ob strani vsem poškodovanim in se jim pridružujemo v jasno izrečenem: ¡No pasarán!

Antimigracijski diskurzi, ki so v zadnjem času preko medijskega aparata za ustvarjanje profita skozi spektakelsko poročanje eskalirali do vrhunca, in ki so nenehno obenem tudi agenda političnih elit za doseganje populističnih ciljev, ustvarjajo plodna tla tudi za navidezno izolirane in sporadične napade na avtonomne prostore. Iz naših analiz in izkušenj s terena razumemo, da države kot inštitucije s svojimi antimigracijskimi politikami, sistematično diskriminacijo in rasizmom ne dovolijo dihati ne avtonomnim prostorom ne ljudem, ki iščejo zatočišče. Torej je očitno, da se na take in podobne tvorbe ne moremo zanesti. Zavedamo se, da smo za boj proti izključevalnim ideologijam odgovorni vsi člani skupnosti, vedno in povsod.

Primorska je, zgodovinsko gledano, odprto prizorišče srečevanj in sobivanja različnih, tukaj še vedno negujemo spomin na prve antifašistične boje. Tudi zato se ne bojimo sejalcev sovraštva in nestrpnosti!  Sodelujemo s sorodnimi kolektivi in prostori, ki delujejo na področju antifašističnega boja in budno spremljamo situacijo v naših okoljih. Mesta, v katerih živimo, bomo ohranjali kot antifašistična mesta in avtonomne prostore bomo branili še naprej!

Proti mejam, žicam in nacionalizmom, za svobodno življenje in gibanje vseh!

Kolektiva U.P. INDE Koper & ARGO Izola

Iz sobote na nedeljo (28.8.) je skupina 20 neonacistov napadla AKC Metelkova. Napad so izvedli nekaj ur po rasističnemu shodu na Trgu republike, kjer so demonstrirali proti sprejemanju begunk_cev ter migrantk_ov v Sloveniji. S petardami, kamni, steklenicami in baklami so okoli polnoči nasilno vdrli na Metelkovo in pri tem fizično poškodovali enega izmed prisotnih. Popoldne istega dne je manjša skupina neonacistov Rogovkam_cem med mimohodom napovedala napad na Tovarno Rog, kamor pa se po agresiji na AKC Metelkova niso vrnili.

Napad ni osamljen primer fašističnega nasilja pri nas. Fizičnih in verbalnih napadov s strani rasističnih in neonacističnih skupin na avtonomne prostore v Sloveniji in Evropi je vedno več. Naj spomnimo predvsem na neonacistični shod februarja letos na Trgu republike v Ljubljani in pohod pred azilni dom na Kotnikovi ulici, neonacistična nasilništva na Sokolski dom v Novem mestu ter junijski napad skrajnih desničarjev na Avtonomno Tovarno Rog.

V slovenski družbi se vse bolj normalizira sovražni govor in naraščajoče nasilje različnih desničarskih skupin, ki se skrivajo za domoljubno retoriko, potvarjanjem zgodovinskih dejstev ter poveličevanjem lastne kulture, tradicije in navad napram “nečistemu in neevropskemu” Drugemu. Njihovo hujskanje je uperjeno proti begunkam_cem in migrantkam_om, verskim, etničnim, spolnim in drugim manjšinam. Pri svojih sovražnostih se sklicujejo na svobodo govora, ob tem pa je njihov namen utišanje vseh, ki jih vsakodnevno omejujejo rasistične evropske in državne migracijske politike, nacionalizmi in druge oblike zatiranja.

Uporabnice in uporabniki Avtonomne Tovarne Rog ostro obsojamo vsakršno fašistično nasilje posameznikov, ekstremističnih skupin, države ali Evropske unije ter sporočamo, da takšnih napadov na naše skupnosti ne bomo dopustile_i in se bomo proti temu še naprej upirale_i in borile_i.

Zavedamo se, da bi bili tarča sobotnega napada lahko tudi uporabnice_ki Tovarne Rog in izražamo solidarnost z napadenimi in poškodovanimi posameznicami_ki AKC Metelkova. Odpor in pogum metelkovske skupnosti sta jasen opomin, da je naš skupen boj za svobodo in enakost močnejši od poskusov ustrahovanja desničarskih agresorjev.

Nazi scum, No pasaran!

Uporabnice_ki Avtonomne Tovarne Rog

KDOR IGNORIRA, TA TOLERIRA
Ljubljana, 30. avgust 2016

Izjava Avtonomnega kulturnega centra Metelkova Mesto po napadu neonacistov

V noči s sobote na nedeljo (27.-28. avgusta) je bila AKC Metelkova Mesto tarča zahrbtnega napada organizirane skupine neonacistov, ki je na navzoče med vzklikanjem fašističnih parol začela metati kamenje, steklenice in petarde, nato pa strahopetno pobegnila. Neonacisti so pri tem zadeli in poškodovali več ljudi - eden je moral zaradi poškodb glave v bolnišnico. Ko je na Metelkovo prispela policija, je nasilno nastopila tako do tistih, ki so naključne mimoidoče branili pred nasiljem neonacistov, kot do samih poškodovancev.

Napad neonacistov razumemo kot nadaljevanje politike izrednih razmer in strahu, s katero oblast med ljudi vnaša razdor in sovraštvo, medtem ko v ozadju pod pretvezo varčevanja in kriznega menedžmenta nemoteno pustoši družbo. Politika aktualne vlade, ki je kot odgovor na stiske migrantov na Balkanski poti gradila bodečo žico, je v Sloveniji ustvarila ozračje, v katerem so neonacisti zgolj ulični odraz tovrstne politike. Sovraštvo je postalo legitimno, tarča pa vsi, ki se nočejo pokoriti enoumju izključevalne in klavstrofobične politike, s kakršno se na rob družbe potiskajo revni, zatirani, »drugačni«.

Napad na Metelkovo je že tretji napad na avtonomne prostore v zadnjem letu: najprej so neonacisti s svastikami in molotovkami udarili po Sokolskem domu v Novem mestu (povod: zbiranje hrane in oblek za begunce), nato pa v začetku poletja še po Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani (povod: obramba avtonomije pred rušenjem). Ne pozabimo, da so se tovrstni napadi dogajali že prej, tudi na Metelkovo, najbrutalneje pa v primeru LGBTQI skupnosti in lokala Open leta 2009. Jasno je, da avtonomni in drugi odprti prostori, ki so v poplavi vedno bolj gentrificiranega mesta in represivne policije še zadnji otoki svobode in kreativnega izražanja, predstavljajo simbol boja za svet radikalne enakosti onkraj kapitalizma in drugih oblik zatiranja. Ni naključje, da je bila Metelkova napadena isti dan, ko je bil v Ljubljani shod proti beguncem.

Čas je, da se vprašamo, v kakšnem mestu in družbi hočemo živeti. Bomo svojim sošolcem in sošolkam ali učencem in učenkam povedali, da njihove ideje sovraštva v razredih niso sprejemljive? Bomo s strahom pogledali v tla, ko neonacisti stopijo na avtobus, ali jim bomo jasno pokazali, da v javnem prostoru niso zaželeni? Bomo dopustili, da po stenah pišejo sovražne grafite? Bomo zgolj zgroženo opazovali, ko s svojo nestrpnostjo paradirajo po ulicah našega mesta, ali bomo pokazali, da je mogoč tudi drugačen svet, drugačna politika, ki nosi sporočila antifašizma, solidarnosti, svobode, odprtosti? Bomo po napadu na avtonomne prostore ostajali doma v iluziji varnosti, ali bomo pokazali, da nas ne morejo prestrašiti in bomo s svojo navzočnostjo podpirali vse tiste, ki se jim zoperstavljajo z vsakodnevnim delom in ustvarjanjem v avtonomnih prostorih? Jim bomo prepustili naše ulice, ali bomo jasno pokazali, da je naše mesto antifašistično mesto, kjer za sovraštvo in nasilje ni prostora?

Pred nasiljem, ki se napaja v najbolj uničojočih ideologijah, nas ne bodo zaščitili nobena policija, varnostniki, politične stranke, župani ali zakoni proti ekstremizmu. Te procese lahko ustavimo le mi sami, z odločnim NE nacionalizmu, sovraštvu, rasizmu, izključevanju in strahu. In to povsod, kjer se družimo, ustvarjamo, živimo, delamo, študiramo.

Pokažimo solidarnost z avtonomnimi prostori in ustavimo sovraštvo!

Uporabnice in uporabniki AKC Metelkova

Sobotni napad neonacistov je pokazatelj porasta sovražnosti in nasilništva do ljudi in skupnosti, ki se odkrito upirajo rasističnim evropskim migracijskim politikam, nacionalizmu, neoliberalizmu in različnim oblikam zatiranj. Izrekamo podporo osebam, ki so na Metelkovi izkazale odpor in pogum ob agresorskem vdoru na metelkovsko dvorišče. Noben kamen ni trši od naše moči in boja za enakost in svobodo.

Spizdite nacuhi! Naše skupnosti bomo branile!

Lezbično-feministična univerza

http://www.lezfemuniverza.org/odziv-lezbicno-feministicne-univerze-ob-neonaci-napadu-na-metelkovi/

20. julija 2016 je v okviru No Border Camp-a 2016 potekala akcija pred centrom za tujce v Xanthiju, pri kateri je sodelovalo veliko število lokalnih in mednarodnih tovarišev in tovarišic. To je bil center, v katerem je policija po anarhistični manifestaciji solidarnosti 22. maja brutalno pretepla tiste migrante in begunce, ki so se na protest pozitivno odzvali. Namen policijskega nasilja je bil prekiniti komunikacijske kanale med zaporniki in gibanjem solidarnosti ter prikriti bedo, ki jo oblast ustvarja v kampih. To je bil razlog, zaradi katerega je bil za eno od akcij v sklopu No Border Campa izbran ravno center v Xanthiju. Ob prihodu je bil center zastražen s policijo v protizgredniški opremi. Ko je blok protestnikov prispel do vhoda centra, je poskušal prebiti policijski kordon in s tem odgovoriti na splošno nasilje države in uniformiranih paznikov s enakovredno dozo družbenega proti-nasilja. Po krajšem spopadu so se protestniki umaknili in ponovno zbrali na drugi strani centra, kjer je bil možen vidni stik z zaporniki in z glasnim skandiranjem solidarnostnih gesel vztrajala dalj časa.

On 20th July 2016 many local and international comrades participated in a No Border Camp 2016 action in front of the Xanthi detention center. After an anarchist solidarity demonstration was held in front of the camp on 22nd May the cops beat the immigrants and refugees who have responded positively to the protest. The aim of the police violence was to interrupt the channels of communication between prisoners in the centre and the solidarity movement and to cover up all the misery that the authorities are imposing inside the camp. It was for this reason that Xanthi was chosen for the No Border Camp action. Upon arrival there the camp was guarded heavily by riot police squads. When the block of protesters arrived at the entrance of the center they tried to break the police line in order to reciprocate a generalized violence of the state and uniformed guards with a degree of social counter-violence. After a short clash protesters withdrew and regrouped on the other side of the camp from where there was a visible contact with the prisoners and for some hours shouted slogans.

Dovolj je evikcij in kriminalizacije solidarnosti!

Avtonomni prostori in solidarnostne prakse so ponovno na udaru, tokrat v obliki evikcij v Solunu. Odgovor na moč samoorganiziranih uporov in avtonomnih gibanj je enak ne glede na barvo oblasti. Pred mesecem dni je bila pod napadom Tovarna Rog v Ljubljani, 27. julija zjutraj pa so izpraznili tri zasedene avtonomne prostore v Solunu. Nikis, Orfanotrofeio in Hurriya so bili skvoti, vzpostavljeni skupaj z ilegaliziranimi migrantkami_i, in so predstavljali samoorganizirane prostore in resnične alternative razčlovečujočim in nemogočim življenjskim pogojem v taboriščih Trdnjave Evrope in njenim izključevalnim politikam.

Po transnacionalnem dogodku No Border Camp, ki je z debatami in akcijami, uperjenimi proti rasističnim mejnim politikam Evrope, vojni in kapitalističnem opustošenju, potekal med 15. in 24. julijem v Solunu, so oblasti udarile po redkih prostorih, kjer so emancipacija, samoorganizacija in samoodločanje o lastnih življenjih sploh še mogoči. Oblast, tokrat pod masko Sirize, se vedno nasilno zoperstavi vsakršnemu poskusu nehierarhičnega udejstvovanja. Siriza je prva vlada v zadnjih 30. letih, ki je s to evikcijo že drugič kršila avtonomnost univerze. Lansko leto med množičnimi gladovnimi stavkami političnih zapornikov so policijske enote vdrle in izpraznile zasedeno pravno fakulteto, ki so jo solidarnostno zasedle_i podpornice_ki. Prav tako se je prvič od prejšnje vlade zgodila tako množična in nasilna evikcija ter tretji največji direktni napad na migrantke_e (prvi največji je bil, ko so izpraznili Idomeni, drugi pa v Pirejski luki, ki se je zgodil le tri dni pred začetkom No Border srečanja). Sirizina varčevalna in represivna politika gre z roko v roki s svojimi predhodniki in fašističnimi politikami. To so politike modernega totalitarizma, ki vključujejo varčevanje, socialno devastacijo, represijo nad družbenimi gibanji, izredna stanja (kot v Franciji in Turčiji ter poskusi v Nemčiji), morilske vojne na periferiji kapitalizma, ki povzročajo osiromašenje in prisilijo ljudi k migriranju (kot na Bližnjem Vzhodu).

Brutalni izselitvi v Nikisu in Hurriyi (solzilec so metali kljub prisotnosti otrok) in rušenju Orfanotrofeia so sledile številne aretacije (74 od 83 aretiranih je obtoženih ogrožanja javnega reda in miru) ter premestitve migrantk_ov v taborišča. V odgovor na evikcije je antiavtoritarno gibanje v Solunu danes zasedlo novo stavbo za namestitev migrantk_ov.

Avtonomni prostori v Ljubljani obsojamo vsakršen napad na naše prostore in represijo, ki se odvija v Solunu. Napad na enega je napad na vse, solidarnosti se ne da premagati z rušilnimi stroji.

The Rog Factory is a squat in Ljubljana, Slovenia, occupied since 2006. During June it resisted a brutal eviction by the municipality and a neo-nazi-shit attack during the night.

More info:

http://blublu.org/sito/blog/?p=2767

http://tovarna.org/

https://en.wikipedia.org/wiki/Rog_(factory)

21 julija 2016 je nekaj tisoč ljudi iz celega sveta, z dokumenti ali brez njih, protestiralo proti mejam in proti deportacijskim protokolom, ki se vežejo na sporazum med EU in Turčija (marec 2016) in se s tem odzvali na poziv No Border Campa v Solunu. 

Poleg velike demonstracije, so se izvedle tudi decentralizirane akcije proti Švicarski, Španski in Filipiskemu konzulatu, gorele so zastave, izvedlo pa se je tudi več grafitarskih akcij po mestu. Ob koncu dneva so se vsi plesoč vrnili na lokacijo No Border Campa, s prepevanjem v mnogih različnih jeziki.

Pogoji v vseh centrih za relokacijo po Grčiji so kritični in v mnogih primerih nehumani. V Grčije je več kot 57.000 beguncev (po uradnih številkah), ki so razporejeni v več kot 40 centrov. Polovica teh je v neposredni bližini Soluna in število le narašča.  

Mnogi so izrazili pomanjkanje pravne podpore in zdravstvene pomoči ter neustrezne sanitarne infrastrukture. V mnogih primerih primanjkuje oblačil, hrana, ki jo priskrbi vojska, pa je neustrezna na otroke. Situacija je tako neznosna, da bi se mnogi raje vrnili v Sirijo kot pa ostali v teh relokacijskih centrih. 

Poleg centrov za relokacijo, je v Grčiji tudi mnogo zaporov. To so kampi, ki so povsem izolirani in zaprtega tipa in so bili v Grčiji ustvarjeni 2012 kot del sistema, ki sistematično deportira ljudi, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena. 

The 21th of July 2016 some thousands of people from all over the world with and without papers protested against borders and the procedure of deportation according to the EU-Turkey deal (March 2016) answering the call of No Border camp.

Besides the bigger demonstrations there were also decentral actions against the Suisse, Spanish and Philippine consulate as well as flag burnings and graffiti actions in the city. At the end of the day everybody returned singing in many languages and dancing to the No Border Camp.

The conditions in the relocation centers all over Greece are critical and in many cases inhuman. In Greece there are more than 57.000 refugees (official number) staying in over 40 camps. Half of them are around Thessaloniki. And the number is still increasing.

Many denounce the lack of legal and medical support and the insufficient sanitation. In many cases there isn’t even enough clothes and the food provided by the military is not good for children. The situation is so unbearable that some people would even prefer to return to Syria instead of staying in the relocation centers.

Besides the relocation centers there are many detention centers in Greece as well. These entirely closed and isolated camps were created 2012 in Greece as part of a system to systematically deport people with denied asylum applications

Beautiful strangers! "A day at the sea." On 13.7.2016 PRFBM took 110 asilum seekers to the Slovenian seaside.

Idomeni je zaselek v severni Grčiji, ki leži neposredno ob železniškem mejnem prehodu z Makedonijo. V času Balkanske rute je postal pomembna prehodna točka začasnega zadrževanja in prehoda za ljudi na poti, z njenim postopnim zapiranjem pa se je čedalje bolj spreminjal v relativno obsežen, toda neuraden začasni kamp z negotovim rokom trajanja. V začetku decembra je vlada prvič izvedla poskus evakuacije oz. ukinitve kampa. Prebivalci in prebivalke kampa so se takrat politično organizirali in upirali z gladovnimi stavkami itd. Kamp je bil vseeno izpraznjen in je tak ostal cel mesec in v januarju. Sistem kontrole dostopa do Idomenija je dokončno razpadel potem, ko je bila Balkanska ruta v začetku marca uradno povsem blokirana in samo v Idomeniju se je tedaj znašlo več kot 16.000 ljudi. Po zaprtju meje je grška vlada začela odpirati nove kampe. Vanje so nameščali ljudi, še preden so usposobili infrastrukturo in to še vedno počnejo. Cilj vlade je bil namreč čim prej sprazniti Idomeni in šele potem naj bi se ukvarjali z oskrbo ljudi, ki so se znašli v naslednjem infrastrukturno nezadostnem kampu. Idomeni je grški vladi namreč predstavljal slabo mednarodno podobo in predvsem veliko finančno izgubo, saj je ilegalni kamp mesece blokiral mednarodni železniški potniški in tovorni promet. Z dokončno evakuacijo Idomenija konec maja so bili ljudje preseljeni v uradne begunske kampe ali pa so obtičali na ulicah, prepuščeni sami sebi.

Kolektivna akcija in zvočna intervencija / Collective action and sound intervention

Tovarna Rog,02. junij, 2016, 21.45

Vsa okna sprednje strani Rogove glavne stavbe so osvetljene s svečami medtem ko bo posnetek kompozicije Luigija Nona za sopran in magnetni trak La Fabbrica Illuminata (1964) predvajan s strehe in »streaman« na Radiu Študent. Proces osvetljevanja in postavljanja sveč traja vseh 16 minut kompozicije.

All windows of one side of Rog's main building are illuminated using candles meanwhile a record of Luigi Nono's composition for soprano and magnetic tape La Fabbrica Illuminata (1964) is broadcasted from the roof and streamed on Radio Student. The process of lightning and putting out the candles endures the 16 minutes of the composition.

Balet bagrov v b-MOLu
Ko bagri plešejo kot mi žvižvgamo. Kaj se z bagri zgodi, ko se bagre ukroti? Porušimo stereotipe o rušilnih strojih in predstavimo produkcijo bagra v ujetništvu. Naj se končno svobodno izrazi!
Smrt rušitvi, svoboda bagru!

Ballet of the dredger in b-minor
While the dredger dance we whistle. What will the dredger do when they get tamed by you? Let us tear down the stereotypes about construction machines and present a production of a dredger in captivity. Let it finally create free!

V petek 1.7.2016, ob 8:45, smo se poslovili od našega rožnatega bagerčka. V svet smo ga pospremili z naslednjo mislijo: »zRogom, rožnati!«

Z rogom in hvala za vse roze!

Serious Clowns: POZABLJENI ZOBNIKI ČASA/THE LOST WHEELS OF TIME

Družinska predstava o času in prijateljstvu je fuzija klovnovskega šova, drame, plesa, performansa, cirkusa in otroškega gledališča. Navdih za predstavo so ustvarjalci našla v Alici v čudežni deželi, po kateri so poustvarili atmosfero in oblikovali like, obenem pa v njej odmeva ideja Pravljice o izgubljenem času o odgovornem odnosu do časa. Tik-tak, tik-tak. 
A performance about time and friendship is a fusion of clowns, drama, dance, performance, circus and theatre for children. The creators were inspired by Alice in Wonderland and The Tale about Lost Time. Tick tock, tick tock.

Avtorji in izvajalci: Fyodor Makarov, Adam Read, Iliya Gertman, Spiros Paterakis
Kostumografinja: Olga Dumova

Program Ane Desetnice v Rogu.

Mala animacija.

Pesem za skupščino in orkester.

Prakse, ki sistemsko niso predvidene in ki delujejo izven vizij prostorskih in drugih uradnih načrtovalcev, so že zaradi tega konfliktne. Sredi novo zgrajenega bleščečega »brenda« Ljubljane, smo si drznili početi nekaj drugega: graditi alternativo, ki je ne poganja kapitalski interes, ampak skupnostni. Organsko nastajanje skupnosti se je v času in prostoru sozvočilo z organskostjo oblikovanja mikro-ekosistema oziroma vrta. Za tak razvoj je potrebna dolgoročna vizija, vztrajnost in medsebojno zaupanje, predvsem pa čas. Ko je edini horizont neskončno večanje in kopičenje kapitala, pa časa ni. Vse je potrebno storiti zdaj in takoj. Cena, ki jo za to utrpi naš življenjski prostor, je zgolj nepomembna podrobnost, ki jo cilj opraviči.

Naša skupnost, ki je vzklila na Veliki čolnarski 15, zavrača ta odtujeni način življenja. Nasprotujemo gentrifikacijskim procesom, ki nas meščane in meščanke izrinja iz mesta. Nasprotujemo urbanizmu, ki se ne ukvarja z našimi potrebami, ampak izključno s kapitalskimi interesi. Če je še tako zeleno, če ni normativno, urejeno, butično zeleno, predvsem pa dobičkonosno v okviru shem, ki so si jih zamislile oblasti ali drugi imetniki kapitalske moči, to ni del Zelene prestolnice.

Mikro-ekosistem, ki smo ga uspeli v tem kratkem času vzpostaviti, razumemo kot potrditev teze, da je alternativa možna oziroma, da smo si jo z delom zmožni ustvariti. Finančna vrednost ohranjene narave je večja kot finančna vrednost katerekoli investicije. Jezni smo, da kapital s svojo agresijo onemogoča nadaljnji razvoj tega prostora, novi lastniki pa bodo odgovorni za uničenje in pomor velikega števila rastlin in živali, ki tam rastejo oziroma živijo. Moč kapitala uničuje zadnje točke, ki bi lahko sestavljale prehransko samooskrbo našega mesta.

Ustvarjamo kulturo, ki s svojim delovanjem premišlja in naslavlja sistemske samoumevnosti, jih problematizira in s tem poskuša nekatere negativne družbeno-okoljske procese blokirati ali jih vsaj upočasniti. Uničenju navkljub se bo naša skupnost še naprej borila in osvobajala nova ozemlja, kjer bodo someščani in someščanke povabljeni k skupnemu vrtičkarskemu ustvarjanju solidarnostnih praks in oblik sobivanja v tem mestu.