Izjava Noč je naša 2017

(english below)

Skušajo nas utišati, nas napraviti v lepe, všečne, normalne, potisniti nazaj v kuhinjo in v vlogo reprodukcijskega stroja ali v poslušne predstavnike svojega pripisanega spola. Pričakuje se, da bomo ubogljive državljanke, ki ne podvomijo v žico, meje ali privatno lastnino; zveste potrošnice, ki zbirajo pike zvestobe kapitalizmu in družbi spektakla; plodne, cvetoče maternice, ki rojevajo nove bele državljane; mame, neusahljivi vir ljubezni, potrpežljivosti in neplačanega skrbstvenega dela; (hetero)seksualne igračke, ki se samouresničijo ob tem, ko neznanec zažvižga za njimi; prekerne delavke, zgarane v nihaju med eno in drugo avtorsko pogodbo, na aktivistični sceni smo potisnjene v ozadje, k nevidnemu skrbstvenemu delu vzdrževanja skupnosti… ob vsem tem pa bomo še nasmejane, nežne, prijazne, ustrežljive, vedno na razpolago, da pobožamo moški ego in ob tem poslušamo razlago o tem, kaj je pravi feminizem – ker smo sužnje svoje narave. V lastne domove priklenjene ženske se morajo ukloniti volji svojih partnerjev in Patriarhata, ki jim določa vlogo reprodukcijske posode, gospodinje. Njihov upor je kaznovan z družinskim nasiljem, varno zapakiranim kot “padec po stopnicah” ali utišanim s pomirjevali in večno zaprt za štirimi stenami – razen, kadar policija odkrije truplo, ko nasilja ni moč več spregledati, takrat gre za eksces nenormalnega posameznika, ki ne šteka, da se žensk pa ja ne tepe. Femicidi so vrh ledene gore seksističnega nasilja, ki vzdržuje patriarhalni sistem in kateremu so naša telesa izpostavljena vsakodnevno: utišanje, zasmehovanje, razvrednotenje, nadzorovanje, žaljenje poniževanje, ustrahovanje, izsiljevanje, grožnje, zapiranje, pretepanje, posilstvo, mučenje, umor. Seksistično nasilje se izplača – policija in sodišča so avtoritarni patriarhalni mehanizmi, ki poustvarjajo viktimizacijo, krivijo preživele in vzdržujejo obstoječe stanje. Država kot patriarhalni ustroj mobilizira posamezne moške za izvajanje direktnega nadzora in nasilja nad telesi žensk, lezbijk, trans oseb in vseh drugih ne-normativnih spolnih identitet, izrazov in seksualnosti. Seksistično nasilje je orožje patriarhata, uperjeno proti upornim telesom, da ne bi prestopila meje. Na ta način se vzdržuje binarnost spolov in izvaja razpršeni nadzor, ki pritiska na vsa telesa, da ostajajo znotraj pripisanega spola in normativne (hetero)seksualnosti, da ne bi tvegale nasilja. Naša telesa, ki se ne pustijo nasilno ukalupljati, kričijo in hrup naših jecljajočih, tihih, a združeno glasnih glasov preglasijo vsak poskus Cerkve, da bi nas poučila o naših lastnih (ne)reproduktivnih organih in pravi seksualnosti; Države, da bi nam vsilila svoj koncept državljanstva in nacije, Patriarhata, da bi nas vklenil v dušeče submisivne okove; Heteronormativnosti, ki nam skuša vsiliti vlogo, ki naj bi jo igrali v teh okovih ter Kapitalizma, ki vse skupaj podpihuje in izkorišča za svoje dobičkonosne posle. Širijo in vcepljajo ideje o lepotnih idealih ter pravilni in naravni vlogi naših teles, na koncu pa vse skupaj prevzamejo kot modni trend – delavke v H&Mu in podobnih potrošniških svetiščih garajo v kostumih idealne ženske, smehljajo se z vsiljenimi nasmeški, medtem ko prodajajo žensko enakopravnost in “feminizem”, natisnjen na majicah, ki so jih izdelale brezpravne migrantske ženske za zidovi Bele Evrope. Pobegle osebe, ki se znajdejo zunaj, pogumno vzrajajo vsem na očeh s svojim nenormativnim videzem in vedenjem, so pretepene, posiljene ali ubite s strani drugih častilcev Patriarhata in Heteronormativnosti, ki se čutijo ogrožene pred glasnim uporom njihovih teles. Združene se borimo proti seksizmu, mizoginiji in transmizoginiji (trans-ženske so prav tako tarče nasilja in nadlegovanja na ulici!) in vsem različnim oblikam zatiranja. Ne moremo govoriti o nasilju nad ženskami, če ne prepoznamo in vključimo obenem izkušenj vseh žensk, ki so zatirane na različne načine: zaprte v totalnih institucijah, brez papirjev, brezdomne, kriminalizirane zaradi spolnega dela, punčke, ki jih nihče ne jemlje resno... Na ulici smo zaradi vseh žensk, lezbijk in trans oseb – zavedamo se, da nismo vse strejt, cis, bele, nimamo vse državljanstva, naša telesa ne ustrezajo normam zato se srečujemo in gradimo mostove. Smo kvir, imamo različne spolne izraze, smo strejt, bi, pan, lezbijke, geji, aseksualne in vse vmes. Ne bomo pristale na ukalupljanje v stereotipne predalčke, heteronormativne vloge, ne pristajamo na asimilacijo! Naš feminizem ne pušča nikogar za sabo! Z množico naših upornih glasov in pesti, ki se dvigajo v zrak skupaj, rušimo svetovno navezo represivnih aparatov, ki nas dušijo. S sestrsko* solidarnostjo gradimo skupnost, ki temelji na samoobrambi in se bo preko razpok prebila iz okov in nas vse osvobodila. Naše pesti ne bodo tiho! Touch me and I'll kill you!


Statement for Reclaim the night 2017

They try to silence us, make us into beautiful, likable, normal, they try to push us back into the kitchen and into the role of a reproductive machine or into obedient representatives of our assigned sex. We are expected to be compliant citizens that don't question borders, barbed wire or private property; loyal consumers that collect membership cards for capitalism and society of spectacle; fertile, blossoming wombs that give birth to new white citizens; mothers, inexhaustible source of love, patience and unpaid care-work; (hetero)sexual toys whose self-realization can only come from a stranger whistling at them in the street; precarious workers, overworked in limbo between temporary contracts, in activist circles we are pushed to the back, towards the invisible care-work of reproducing the community … all this while smiling, being gentle, kind, servile, always available to comfort the male ego while being explained what feminism really is - because we are determined by our nature. Women locked up in their homes have to submit to the will of their partners and Patriarchy that determines their role as a reproductive vessel and housewife. Their resistance is punished with domestic violence, safely packed as “falling down the stairs” or silenced with sedatives, forever shut between four walls – until the police discover a body, when the violence can not be ignored anymore, then it is a question of excessive behavior o fan individual who doesn't understand the real men don't hit women. Femicides are the tip of the iceberg of sexist violence that maintains the patriarchal order and affects our bodies on a daily basis: silencing, ridicule, devaluation, control, insults, humiliation, intimidation, extortion, enclosure, beatings, rape, torture, murder. Sexist violence pays off – the police and courts are authoritarian patriarchal mechanisms that reproduce victimization, victim-blaming and maintain the status quo. The State as a patriarchal institution mobilizes individual men to exercise direct control and violence over individual women, lesbians, transgender people and people of all other non-normative gender identities, expressions and sexualities. Sexist violence is a patriarchal weapon, aimed at dissident bodies to keep them in line. This is also a way of reinforcing the gender binary and a decentralized control that pressures all the bodies to conform to their assigned gender identities and normative (hetero)sexuality in order to avoid violence. Our bodies that refuse to be violently molded are screaming and the noise of our stuttering, silent but numerous voices are drowning out every attempt of the church to teach us about our own (non)reproductive organs, the State to impose its concept of citizenship and nation, Patriarchy to chain us into stifling, submissive chains or Heteronormativity that tries to force into us the role that we were supposed to play in these chains, or Capitalism that reinforces and exploits everything for its profitable businesses. Spreading and indoctrinating ideas about beauty ideals and about right and natural role of our bodies. In the end they turn everything into a fashion trend – workers in H&M and other similar consumerist temples are working hard in costumes of ideal women with forced smiles while they sell women rights and “feminism” printed on shirts that were made by right-less migrant women behind the walls of White Europe. Persons that escape, that find themselves outside and are bravely insisting in front of everyone with their non-normative looks and behavior, are beaten up, raped or killed by other worshipers of Patriarchy and Heteronormativity who feel threatened by the loud resistance of their bodies. We stand and fight together against sexism, misogyny, trans-misogyny (transgender women are at much risk of violence and harassment!) and all forms of oppression. We cannot talk about violence against women if we don't acknowledge the experiences of other women who are discriminated in different ways: locked up in total institutions, illegalized without citizenship, homeless, criminalized because of sex work, little girls that no one takes seriously... We're here for all women, we recognize that not all of us are able bodied, nor white, nor cisgender nor straight, and we strive to build bridges and connections. We are queer. We have different genders; We're straight, we're bi, pan, lesbians, gay, asexual, and everything in between. We refuse to be put in tiny stereotyped boxes, in heteronormative expectations and roles, we refuse to be assimilated. Our feminism leaves no one behind. Our numerous rebellious voices and fists are rising into the air together, we are crushing the world conspiracy of repressive apparatus that is suffocating us. With sisterhood* solidarity we are building solidarity, based on self-defense, that will break from the chains through the cracks and free all of us. Our fists won't stay silent! Touch me and I'll kill you!

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.