Z balkonov na igrišca in bicikle
- Podrobnosti
- Napisal a-infoshop
- Kategorija: Teksti
- Objavljeno 20 April 2020
Vec kot mesec dni po vpeljavi izrednih ukrepov za domnevno zajezitev globalne zdravstvene krize je jasno, da je v Sloveniji novo vlado vodilo vse kaj drugega kot skrb za zdravje ljudi. Svoje sile je precej bolj usmerila v vecanje pooblastil za represivni aparat države, discipliniranje medijev in dodelitev donosnih pogodb za podjetja, ki so povezana z vodilnimi vladnimi kadri. Bolj kot po sistematicni in ucinkoviti skrbi za zdravje ljudi so se oblasti odlikovale po koruptivnosti poslov z zašcitno opremo in tragikomicno oziroma agresivno komunikacijo. Tako ne mine dan, da ne bi iz kakšnega tovornjaka pokukal kakšen dobro preplacan beden poskus zašcitne maske ali pa da se ne bi kak predsednik vlade ali uradni komunikator blamiral s kakšno protislovno oziroma neresnicno izjavo. Nic od tega ni napaka, ampak temeljni del strategije oblasti, ki hoce preko ocitne sprevrženosti in komicnosti svojega delovanja ljudem tako priskutiti vsak možen premislek in jih pripraviti do dokoncnega umika v politicno izolacijo. To pa bi vladni garnituri seveda dalo prosto pot pri uveljavitvi tistega, kar se je pac namenila postoriti.
Vseeno tekom celotne korona krize potekajo številne bolj vidne ali manj vidne, bolj inidividualne ali manj individualne, redne ali enkratne politicne intervencije. Njihova prizorišca so balkoni, lastna stanovanja, socialna omrežja, virtualni svetovi in trgi pred državnimi palacami. Intervencije v javnem prostoru, cetudi so ocitno popolnoma v skladu s katerimkoli zakonom ali vladnim odlokom, pogosto sprožijo policijsko intervencijo in kaznovanje. Kriza na eni strani sproža kljubovalne odzive kot razrašcujoco apatijo.
Poleg grafitov, robotskih protestov, iger badmintona na javnih krajih, poezije in spletnega politiziranja je zadnje tri petke potekal tudi protest z balkonov, ki je spocetka tematiziral avtoritarno naravo ukrepov, nato pa tudi stanovanjsko krizo in prekernost v casu korone. Iniciativa je imela relativno dober odmev, njen glavni smisel pa je v pocasni ponovni izgradnji prostora in zmožnosti za politicno delovanje tudi v pogojih unicevalne kombinacije avtoritarne oblasti in socialne krize. Jasno je že, da bo ravno ta dvojica dedišcina koronakrize, ki bo z nami ostala še dolgo potem, ko bodo uradni vladni govorci razglasili konec krize.
V zadnjem casu se zdi, da se primat od države vsiljene moralne panike v zvezi z zadrževanjem na svežem zraku pocasi razkraja pod pritiskom pomladi in bolj splošno razširjenjega realisticnega razumevanja grožnje, ki jo epidemija dejansko predstavlja. Napocil je torej cas, da se individualne geste kljubovanja poveže v še vedno odgovorne, toda bolj kolektivne momente. Po ljubljanskih ulicah se tako šušlja, da se redna petkova iniciativa iz balkonov ta teden seli na bicikle, ti pa na ljubljanske ulice. Vec o tem politicnem ogrevanju za nove case preverite neposredno pri vašem lokalnem kontaktu.
FAO/APL
