Proti kriminalizaciji skupnostne oskrbe
- Podrobnosti
- Napisal Oskrbo v skupnost
- Kategorija: Protesti
- Objavljeno 03 Julij 2014
Kriminalizacija oskrbe v skupnosti
Kljub deklarativni podpori dezinstitucionalizaciji, ki jo država (in MDDSZEM) izreka in narekuje v temeljnih strateških dokumentih za področje socialnega varstva, vemo, da proces zapiranja totalnih ustanov miruje. Po poskusih razseljevanja ljudi iz socialno-varstvenega zavoda Hrastovec so se tovrstni poskusi ustavili in nikdar ponovno zagnali. Obenem pa je z druge strani za ljudi, ki že živijo v skupnosti, izvajanje skupnostne oskrbe sistematično oteženo. Večji del sredstev država še vedno namenja vzdrževanju in izvajanju institucionalnega varstva, med tem ko je financiranje skupnostne oskrbe nestabilno, odvisno od razpisov in boja za mizerna sredstva. Slednje ustvarja nepotrebno rivalstvo, konkurenčnost med nevladnimi organizacijami, ki namesto, da bi sodelovale, tekmujejo za neznaten delež sredstev – že tako majhen delež, ki se z vpeljevanjem varčevalnih ukrepov vsako leto dodatno zmanjša in še bolj oteži izvajanje programov.
Sredstva, ki se podeljujejo na razpisih, gredo ustaljenim programom, med tem ko se eksperimentalne (morda tudi bolj radikalno zastavljene) zavrača, se jim ne da priložnosti. Birokracija, ki spremlja pridobivanje krvavo potrebnih sredstev, vse bolj nadomešča delo z ljudmi – kar se odraža tudi v kakovosti socialne oskrbe, ki jo nevladne organizacije (NVO) nudijo. Ustaljeni programi, kot so stanovanjske skupine, dnevni centri in svetovalnice, ki so pred časom predstavljali pomembne inovacije na področju skupnostne oskrbe, so iz gonilnika sprememb postali sami sebi namen. Ljudje stanovanjskih skupin ne zapuščajo tudi po deset let in več (in se tako nikoli zares ne odcepijo od institucionalnega življenja), dnevni centri pa pogosto getoizirajo uporabnike in ne omogočijo ljudem, da bi zavzeli aktivne in spoštovane vloge v skupnosti. Nevladne organizacije, ki izvajajo programe oskrbe v skupnosti, ponujajo precej uniformne storitve, ki niso prilagojene ljudem, ki bi potrebovali več (ali drugačno obliko) podpore. Na ta način onemogočajo ljudem, ki bi lahko zapustili totalne ustanove in živeli v skupnosti, da se vanje vključijo. Pravica do življenja v skupnosti ne sme in ne more biti pogojena s tem, koliko podpore potrebuje človek! Hkrati pa NVO znotraj lastnih programov poustvarjajo birokratski in institucionalen model socialnega varstva in za drobne prekrške kaznujejo ljudi, jih izključijo iz programov ali pošiljajo nazaj v ustanove.
Programe, ki birokratske in institucionalne logike zavračajo ter poskušajo izvajati storitve na demokratičen, ne-hierarhičen in zares skupnosten način, venomer spremljajo poskusi kriminalizacije. Vršijo se pritiski z ministrstva, s strani centrov za socialno delo, psihiatrične stroke, ki poskušajo dokazati, da način dela, ki je alternativen obstoječemu, ne deluje in da škodi ljudem – pri tem seveda resničen faktor ni krepitev moči ljudi ali izboljšanje kvalitete njihovega življenja, temveč življenje po določenih vnaprej predpisanih pravilih. Tako je življenje nekoga po izhodu iz ustanove ves čas pod drobnogledom, morebitna hospitalizacija, policijska obravnava, obiskovanje avtonomnih prostorov, delo na črno, bolezen ali celo sodelovanje na protestih so vir obtožb za nestrokovno delo socialnih delavk (nazadnje tudi kazenskih ovadb) in potrebo po tem, da se ljudi ponovno zapre v ustanove. Namesto skupnosti – prelaganje odgovornosti. Namesto svobode – zapiranje.
Agencija IN je po aktivistični kampanji IZ-HOD (gibanju za dezinstitucionalizacijo) prevzela izvajanje skupnostne oskrbe za ljudi, ki so s pomočjo gibanja zapustili totalne ustanove. Gre za ljudi, ki so bili „odpisani“ in zaradi potreb po dolgotrajni oskrbi označeni kot nezmožni za življenje v skupnosti. Izvajanje oskrbe je bilo ves čas oteženo zaradi nestabilnosti financiranja, birokratskih ovir ter pomanjkanja sredstev (delavke so več mesecev delale brez plačila za delo, se osebno zadolževale in živele na pragu revščine) za izvajanje skupnostne oskrbe. Delavke Agencije IN, aktivistične mreže ter uporabniki sami so MDDSZEM (na različne načine: uradni dopisi, sestanki, multi-disciplinarni timi, aktivistične akcije in protesti) večkrat opominjali na to, da je izvajanje oskrbe v danih pogojih nemogoče, da trpi kakovost oskrbe, a se ministrstvo na to ni odzvalo. Še več, predstavniki MDDSZEM so dobili tudi opozorilo, da kršijo lastno zakonodajo; natančneje četrto alinejo 92. člena Zakona o duševnem zdravju, ki pravi:
(4) Sredstva za izvajanje načrta obravnave v skupnost se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
Pristojni so na to odgovorili, da za izvajanje zakonodaje ni namenskih sredstev ter da podzakonski akti niso ustrezno urejeni – in vendar se od te ugotovitve v smeri, da bi se spoštovanje zakonodaje uresničilo, ni zgodilo nič, kljub zavedanju, da bi namenjena sredstva lahko izboljšala kakovost skupnostne oskrbe in omogočila izhod iz ustanove še marsikomu drugemu.
Namesto, da bi država negovala in podpirala inovacije, jih torej onemogoča in obsoja. MDDSZEM je proti Agenciji IN pred mesecem dni podalo kazensko ovadbo zaradi nestrokovnega dela. Te obtožbe ostro zavračamo, saj menimo, da gre za poskus kriminalizacije skupnostne oskrbe, ki je zastavljena na način, da izziva obstoječi red, je kritična do oblasti in spodbuja pestrost življenjskih svetov uporabnikov. Odločitev za kazenski pregon je problematična, saj kaže na težnjo države po nadzoru in institucionalizaciji skupnostne oskrbe (v ustaljene, preverjene programe, ki izničijo vse tveganje, a tudi vzdržujejo obstoječe sisteme institucionalnega varstva) in kaznovanju oskrbe, ki omogoči uporabnikom, da tvegajo in se včasih znajdejo v težavah (ki jih nato rešujemo skupaj), a venomer ostanejo ljudje. Skupnostna oskrba ne pomeni pokroviteljstva in urejenih papirjev, temveč iskanje novih načinov za biti skupaj.
MDDSZEM pozivamo, da kazensko ovadbo umakne. Skrajni čas je, da energijo ter sredstva raje vloži v zagon procesa dezinstitucionalizacije ter v spoštovanje lastne zakonodaje – s tem bodo naredili več dobrega za ljudi.
Oskrbo v skupnost
Več o aktivistični kampanji IZ-HOD:
Časopis za kritiko znanosti (2012), letnik 40, številka 250: IZ-HOD - Iz totalnih ustanov med ljudi
Dokumentarni film IZ-HOD: