Poziv - Štafeta mladosti za neomejen ROG uporabe
- Podrobnosti
- Napisal Ohranimo Tovarno Rog
- Kategorija: Teksti
- Objavljeno 11 Maj 2016
Medtem ko nam občinarji v maju pridigajo o solidarnosti, odprtosti, strpnosti, tovarištvu in o novi družbeni ureditvi, se ti isti dinozavri pripravljajo na izkoreninjenje avtonomne rogovske skupnosti z namenom, da spimpajo fasado, zalaufajo kafane, da globalnim kreativcem ponudijo lofty space to design in da tovarno Rog dokončno priklopijo na kapitalistično megamašino.
Rogovci, ki smo siti prekarnosti, razlaščanja in izkoriščanja ne bomo pustili da nam vzamejo naš prostor druženja, učenja, zabave in ustvarjanja, prostor kjer svobodno delujemo, si pomagamo in skupaj vzpostavljamo nove medsebojne odnose onkraj logike profita. V Rogu o levih vrednotah ne predavamo iz govorniškega odra ampak jih vsak dan in vsak trenutek živimo!
Vzemi svoje kolo, rolko, frizbi, žonglersko opremo ali svoj najljubši alter-ego in se pridruži štafeti mladosti za neomejen ROG uporabe!
***Mi smo bodočnost!***
Mi smo umetniki, aktivistke, skaterji, misleci, akrobatke, prosilci za azil, begunke, prijatelji, kolesarke, študentke, otroci, upokojenke, dijaki, zaposlene, prekerci, brezposleni. Mi smo ljudje, ki polnimo Tovarno Rog. Tukaj delamo, se družimo, zabavamo, ustvarjamo, si pomagamo, sodelujemo, se pogovarjamo, plešemo in delujemo. Mi smo vsi tisti, ki Tovarno Rog polnimo z vsebino in jo spreminjamo v otok solidarnosti, odprtosti, strpnosti, medsebojne pomoči, skupnosti in prijateljstva v mestu, ki se pospešeno spreminja v farso potoršnje in spektakla.
Mi smo otroški smeh, spomin na solidarnost, pobarvano platno, filozofski traktat, prvi pogovor v farsiju, mladostniško upanje, prvi ollie, objem prijatelja, žongliranje, večerna debata, prvi grafit, ritem kurdske glasbe, sončni zahod na strehi prve železobetonske stavbe v Ljubljani. Mi smo več kot deset let spominov na skupno delo. Mi smo bodočnost nad katero mestna oblast pošilja bagerje.
Ampak mi nočemo rušiti, mi želimo graditi. Graditi na temeljih solidarnosti z najšibkejšimi, skrbi za skupnost in ekologije kolesa, ki jo je poosebljala bivša tovarna. Na zoperstavljanju propadu in privatizaciji, upiranju degradaciji prostorov, ki je zaznamovala od občine zanemarjeno tovarno v 90ih. Na osvobajanju in oživljanju zapuščenih stavb, gradnji skupnostnih praks, ki zadnjih deset let bivajo v Rogu. Po temni noči ropanja in propada, danes v prostorih tovarne ponovno gori bakla upanja. Prostor zločina privatizacije danes ponovno daje vsakdanu radost in prihodnosti vizijo.
Mestna oblast se vrača na mesto zločina, da bi zaključila tranzicijski proces bogatenja manjšine na račun večine. Da bi porušila simbol solidarnosti in zgradila simbol potrošnje. Da bi na mestu edinstvenega prepleta raznolikih skupnostnih praks postavila še en mrtev in prazen prostor poblagovljenih odnosov.
Vendar radost igre, športa, misli, aktivizma, umetnosti, akrobacij in plesa ne bo dopustila, da ponovno porušimo tovarno in ji s sklonjenimi glavami rečemo “Adijo”. Moč podtalnega vrenja kreativnosti bo s povorko veselja, upanja in svobode vzkliknila: “dobrodošla bodočnost!” Bodočnost, ki že biva v prostorih Tovarne Rog. V stisku roke, ulitem kipu, prevoženem bowli, popravljenem kolesu, tečaju jezika, strgani struni, prvem triku z diablom, posajenem vrtu, večurnem sestanku, gledališki igri, skupnem kuhanju, ogledu filma,
To bodočnost bomo s povorko branili 25. maja ob 17.00. Zberemo se v Tovarni Rog.
***