Čolnarska skupnost urbanih vrtičkark in vrtičkarjev se je začela formirati spomladi leta 2014. Sprva so bile naše točke združevanja delavnice »Sonaravna sreda«, ki jih je v Jala Jalli na Metelkovi vodil naš nedavno preminuli tovariš. V skupini posameznikov, ki se je izoblikovala na Sonaravnih sredah, se je porodila želja, da bi s prihajajočo vrtičkarsko sezono teorijo preizkusili tudi v praksi. Zato smo začeli z intenzivnim raziskovanjem ljubljanskih degradiranih parcel, ki bi bile primerne za vzpostavitev novega skupnostnega vrta.


V pravem trenutku se nam je pridružila tovarišica s pobudo, da začnemo z vrtnarjenjem na Veliki čolnarski 15, saj je dobila ustno dovoljenje takratnega lastnika, da lahko zapuščeno zemljišče uporablja za vrt. Skupnost je lokacijo potrdila in kmalu po tem izvedla že prvo akcijo, ki se je je udeležilo dobrih trideset ljudi. Najprej smo uredili mali vrt pred hišo. Tam je nastala visoka greda, nato še zeliščna spirala in druge gredice. S sosedi, ki so naš angažma navdušeno pozdravili, smo hitro stopili v kontakt in od njih v dar dobili zbiralnik za vodo. Po preigravanju raznovrstnih idej smo sklenili, da bo celotni vrt skupnosten, tako v smislu obdelave in vzdrževanja, kot delitve pridelka in uporabe orodja.


Prvo leto se je tako vrtelo okoli gradnje skupnosti in popravljanja infrastrukture, parcelo pa smo pripravili za sejanje in sajenje vrtnin. Pri tem nam je v veliko pomoč bil prijazni trnovski kmet, ki nam je dobrovoljno preoral velik del parcele, ki je od takrat dalje služil kot glavni vrt. Na njem smo, v želji po permakulturnem eksperimentiranju in vzpostavitvi velike biodiverzitete, poleg biodinamičnih gredic izkopali še ribnik. Raznovrstna favna in flora sta bili sogradnici naše mikroekosistemske skupnosti, kjer smo eksperimentirali z različnimi rastlinskimi kulturami in vrtnarskimi pristopi.


V letu 2015 smo imeli prvo pravo vrtičkarsko sezono z večjim pridelkom paradižnika in drugih vrtnin. Postavili smo rastlinjak in dodatno razširili glavni vrt. Naš trud iz prejšnjega leta je bil poplačan z bujnim pridelkom. Presežke smo na piknikih pogosto skupaj pojedli, veliko pa smo jih podarili ali zamenjali z drugimi pridelovalci na redni alternativni tržnici Zadruge Urbane. Na parceli so se nahajale tudi tri zapuščene hiše. Eno od teh smo spremenili v skladišče, v drugi pa so si poleti začasno zatočišče uredili naši tovariši, ki so na ta način začasno rešili svojo brezdomsko situacijo.
Tretjo sezono v letu 2016 smo otvorili s polnim zanosom, z zimsko pripravo sadik različnih vrtnin. Žal pa smo bili v času najbujnejše spomladanske rasti postavljeni pred nov izziv, ko smo izvedeli, da ima posest nove lastnike, ki nameravajo v najkrajšem možnem času začeti z gradnjo stanovanjskih blokov. Naš majhen avtonomen skupnostni mehurček je iznenada bil soočen z zloveščim širšim kontekstom kapitalističnega sistema, znotraj katerega ni prostora za tovrstne prakse, sploh pa ne na »elitni« lokaciji v centru mesta.


Prakse, ki sistemsko niso predvidene in ki delujejo izven vizij prostorskih in drugih uradnih načrtovalcev, so že zaradi tega konfliktne. Sredi novo zgrajenega bleščečega »brenda« Ljubljane, smo si drznili početi nekaj drugega: graditi alternativo, ki je ne poganja kapitalski interes, ampak skupnostni. Organsko nastajanje skupnosti se je v času in prostoru sozvočilo z organskostjo oblikovanja mikro-ekosistema oziroma vrta. Za tak razvoj je potrebna dolgoročna vizija, vztrajnost in medsebojno zaupanje, predvsem pa čas. Ko je edini horizont neskončno večanje in kopičenje kapitala, pa časa ni. Vse je potrebno storiti zdaj in takoj. Cena, ki jo za to utrpi naš življenjski prostor, je zgolj nepomembna podrobnost, ki jo cilj opraviči.


Naša skupnost, ki je vzklila na Veliki čolnarski 15, zavrača ta odtujeni način življenja. Nasprotujemo gentrifikacijskim procesom, ki nas meščane in meščanke izrinja iz mesta. Nasprotujemo urbanizmu, ki se ne ukvarja z našimi potrebami, ampak izključno s kapitalskimi interesi. Če je še tako zeleno, če ni normativno, urejeno, butično zeleno, predvsem pa dobičkonosno v okviru shem, ki so si jih zamislile oblasti ali drugi imetniki kapitalske moči, to ni del Zelene prestolnice.


Mikro-ekosistem, ki smo ga uspeli v tem kratkem času vzpostaviti, razumemo kot potrditev teze, da je alternativa možna oziroma, da smo si jo z delom zmožni ustvariti. Finančna vrednost ohranjene narave je večja kot finančna vrednost katerekoli investicije. Jezni smo, da kapital s svojo agresijo onemogoča nadaljnji razvoj tega prostora, novi lastniki pa bodo odgovorni za uničenje in pomor velikega števila rastlin in živali, ki tam rastejo oziroma živijo. Moč kapitala uničuje zadnje točke, ki bi lahko sestavljale prehransko samooskrbo našega mesta.


Ustvarjamo kulturo, ki s svojim delovanjem premišlja in naslavlja sistemske samoumevnosti, jih problematizira in s tem poskuša nekatere negativne družbeno-okoljske procese blokirati ali jih vsaj upočasniti. Uničenju navkljub se bo naša skupnost še naprej borila in osvobajala nova ozemlja, kjer bodo someščani in someščanke povabljeni k skupnemu vrtičkarskemu ustvarjanju solidarnostnih praks in oblik sobivanja v tem mestu.


Skupnost Čolnarska

 

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.