NE KLIČI 113!

Odjebi marketing mestnih oblasti

Namen MOL-ove kampanje proti vandalizmu "Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš," ki so jo lansirali v začetku poletja, ni vzpostavljanje občutka varnosti v mestu ali ureditev mesta po željah in potrebah njegovih prebivalcev. Nasprotno, s kampanjo mestne oblasti urejajo mesto v skladu s potrebami kapitala in ščitijo ideologijo privatne lastnine.

LEPE FASADE LEPO MOLČIJO


Sterilno urejeno mesto, kot vizualni rezultat teh politik, je podoba, ki zakriva realnost družbenih odnosov in razmerij moči ter namesto te postavlja iluzijo harmonične družbe in napredka. To je podoba, ki spodbuja nadaljnjo komercializacijo mesta – privatizacija javnega prostora, ulični oglasi vseh oblik, elitni bari, restavracije, diskoteke ipd., ki spodbujajo potrošnjo, vlaganje v nove »razvojne« priložnosti in razvijanje »kreativnih industrij«. Z drugimi besedami, podoba zgolj prikriva totalno poblagovljenje mesta kot potencialnega prostora za vse. Zato je kampanjo potrebno umestiti v splošne politike mestnih oblasti in v kontekst širših družbenih procesov totalne podreditve vseh družbenih sfer interesom kapitala in absolutne vpeljave logike trga v vsako zakotje prostora in časa.

Nujen vzporedni proces teh zahtev je tudi discipliniranje in pokoritev prebivalstva. Ogabnost kampanje je predvsem v tem, da nas ščuva nad sočloveka. Drug drugemu naj bomo policaj, drug drugega naj nadziramo – in to prek lične, moderne aplikacije. Mokre sanje totalitarnih režimov.

Kampanja poziva k prijavljanju primerov »vandalizma« in ovajanju soljudi. S tem poskuša disciplinirati prebivalce in uporabnike mesta, da vsakega izmed nas pretvori v ovaduha, policaja in služabnika oblasti. Njen učinek je ponotranjenje represije v samorepresijo. Njena najbolj očitna oblika manifestacije pa sta kriminalizacija in represija.

ČISTE STENE, MRTVO MESTO


Sistem že ves čas učinkovito uporablja tudi medijsko mašinerijo serviranja podob in idej, ki brezkompromisno in dosledno vsiljuje oblastni diskurz, ki vsakršno neulovljivo, nepodredljivo, alternativno izven-in-proti-sistemsko delovanje (kaj šele takšno, ki razkriva bistvo privatne lastnine in namere oblastnikov) z uveljavljenim jezikom sistema označi za vandalizem, mazaštvo, ekstremizem. Grafitiranje, neprijavljeni protestni shodi, druženje pred Križankami v času koncertov, neplačevanje parkirnin, nedosledno ločevanje odpadkov, zasedba opuščenih objektov in drugo delovanje postane kriminalizirano in preganjano: s policijo, oboroženim mestnim redarstvom, ki lahko kaznuje prebivalce, z neštetimi nadzornimi kamerami (ki igrajo vlogo tako v funkciji pregona kot v funkciji samodiscipliniranja), s socialno službo, z deložacijo, rubežem, s finančnim izčrpavanjem, z zaporom.

Za sistem, ki priznava samo eno dogmo – dogmo privatne lastnine – je vsakršno delovanje, ki ji ni podrejeno, vandalizem. Za sistem, čigar edina vrednota je profit, smo vsi, ki je ne sprejemamo (ali pa si enostavno ne moremo privoščiti dragih najemnin ali drage kave v elitnem središču mesta), vandali in vandalke.

ZAOSTRITI KONFLIKT


Grafiti, ki ne pristajajo na dovoljene površine za grafitiranje, so živa sila svobodnega izražanja in kreativnosti. So odtisi upora proti razčlovečenju, odtujitvi, negotovosti in strahu, ki jih vzpostavlja ta sistem. So izraz zavrnitve pravil vnaprej določene igre, ki ne omogoča ugovora; izraz družbenega konflikta, ki izhaja iz vsakodnevnega izkoriščanja, prekerizacije naših življenj, nadzora in represije. Tem izrazom se ne bomo odpovedali – dodatno jih bomo zaostrili, še bolj bomo ojačali glasove zatiranih.

Fasada »najlepšega mesta na svetu« ne more prikriti družbenih konfliktov, ki izhajajo iz protislovij kapitalistične družbene ureditve. Družbenega opustošenja ne morejo prikriti lepi nasmehi z jambo plakatov.

VZEMIMO NAŠE MESTO NAZAJ!

Svet za vandalizem Anarhistične pobude Ljubljana
22. avgust 2015

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.