UKINIMO MEJE! - izjava U.P.I. INDE glede begunske krize
- Podrobnosti
- Napisal U.P.I. INDE
- Kategorija: Teksti
- Objavljeno 27 September 2015
UKINIMO MEJE!
Januarja tega leta smo v manifestu Ustvarjalne platforme INDE zapisali, da bomo iz ruševin zgradili nove temelje, da ne želimo biti del problema, temveč del rešitve, da so naše vrednote solidarnost, strpnost, samoorganiziranje, skupnostno odločanje brez vsakršnih vodij in avtoritet, da UPI INDE ni prostor za nacionalizme, sprevrženo domoljubje, rasizem, homofobijo, seksizem in ostale prakse in ideje diskriminacije.
Na podlagi teh vrednot smo mi in številni drugi kolektivi širom Slovenije, ki se zbirajo okoli Protirasistične fronte brez meja, pokazali, kaj pomeni medsebojna solidarnost in dokazali, kako ljudje ne potrebujemo veliko, da ustvarimo ogromno. V UPI Inde smo vzpostavili zbirni center za pomoč beguncem, saj ga v Kopru ni bilo. Medtem ko so eni zbirali pomoč, so jo drugi razvažali in delili, tretji so se odpravili na teren in poskušali beguncem pomagati z razvažanjem z avti na ciljne destinacije oz. vsaj bližje tem destinacijam, četrti že nekaj let delajo z migranti in begunci v Trstu, nekateri drugi naši tovariši iz prijateljskih kolektivov so se odpravili na mejo in na najrazličnejše načine pomoči in z vzpostavljanjem pritiska na represivne organe in politiko omogočili ljudem prestop »evropske schengenske utrdbe«. Vsa naša dejanja ne temeljijo na humanitarnosti, temveč na jasni politični agendi: naključja kot sta kraj in datum rojstva ne smejo in ne morejo vplivati na to kje si ljudje želimo ustvariti svojo prihodnost, torej kam želimo iz kakršnihkoli razlogov migrirati! Zato so za nas v tem smislu vsi ljudje enaki in jih ne želimo deliti na podlagi rase, etničnosti, religije, ekonomskega statusa ali državljanstva in s tem nočemo sodelovati v liberalno-demokratični segregaciji ljudi v službi potreb neoliberalizma.
Če smo z zasedbo tovarne Inde postavili pod vprašaj svetost zasebne lastnine kot take, se v času t.i. begunske krize sprašujemo zakaj raje ne ukinemo državnih meja in zakaj pristajamo na razlikovanje ljudi na tiste sprejemljive, prvorazredne državljane in tiste ilegalne, drugorazredne migrante ali begunce. Kajti v resnici ne moremo govoriti o begunski krizi. Kriza je jezik elit, kriza je produkt (finančnih) centrov moči in ne smemo si dovoliti, da bi nas speljali na njihov mlin in si s tem pridobivali legitimnost, da z drugimi ravnajo nehumano. Če novonastale migracijske situacije izrinemo iz področja krize in se začnemo o tem fenomenu pogovarjati resno, lahko pričnemo izumljati in ustvarjati trajnostne rešitve, ki bodo v dobro vseh. Nasedanje retoriki begunske krize nas namreč vodi v slepi kot iskanja začasnih rešitev, ki upravičujejo najbolj ostudna in nesprejemljiva ravnanja države in njenih represivnih organov.
Prav ta umetno ustvarjena begunska kriza nam je pokazala, da živimo v družbi, ki je vzpostavila nove oblike družbene segregacije - evropski apartheid - , ki nam jih nadnacionalne nedemokratične institucije kot so Evropska komisija, ECB, Evropski svet ali trojka, vsiljujejo na način evropske migrantske in mejne politike (»v imenu Schengna«) z namenom omejevanja možnosti dostopa do državljanskih pravic (državljanstva in/ali dovoljenj za bivanje in delo ter s tem dostopa do redne zaposlitve, storitev socialne države in politične participacije) in z namenom onemogočanja popolne svobode vsem tujcem - migrantom in beguncem. Ali resnično ne vidimo grozote sistema, v katerem paradižnik in denar lažje prečkata mejo od človeka? Ali nas resnično ne zmoti dejstvo, da so ti ljudje podvrženi neposrednemu policijskemu nadzoru in represiji izven okvirov pravne države, elektronskemu nadzoru in registracijam, ponižujočim pregledom in prisilnim nastanitvam v koncentracijskih taboriščih, imenovanih centri za tujce, omejevanju svobode gibanja, pa vse do čakanja na reševanje dolgoletnih birokratskih postopkov, v katerih državne oblasti selektivno odločijo komu sledi postopna družbena vključitev in kdo bo namenjen deportaciji? Strinjamo se s Krašovcem, ki pravi, da te nove oblike sistemskega rasizma oz. neorasizma ne operirajo več s konceptom rase, temveč gre za tehnično-policijski rasizem, ki deluje kot domnevna zaščita določene (namišljene) skupnosti, npr. evropske liberalne skupnosti, pred zunanjimi grožnjami - pred grožnjo bolezni, kriminala, terorizma, pa tudi pred grožnjo vdora določenih kulturnih in političnih oblik življenja (denimo v primeru preganjanja muslimanov kot “islamofašistov”, domnevno nepopravljivih verskih fundamentalistov, ki ne morejo in nočejo sprejeti evropskih republikanskih vrednot in načina življenja), ki naj bi jih bilo nemogoče integrirati ne da bi s tem ogrozili samega obstoja evropske demokratične liberalne skupnosti. Kakor da je zgodovina evropskega kontinenta enobarvna, kompaktna in brez notranjih nesorazmerij in razlik. Pa kdo še lahko verjame v to pravljico?
Vprašanje, ki si ga je potrebno zastaviti, je koga dejansko ščitijo politične elite, ki podpihujejo strah pred migranti? Ali resnično ščitijo nas? Ali so morda migranti uzakonili krizo? So morda begunke in begunci uvedli zlato fiskalno pravilo, ki je od naših ust in iz naših rok iztrgal še tisto malo konstitutivne moči, ki smo jo imeli? Ali nas resnično migranti, tujci in vsi drugi nadzirajo, omejujejo, sankcionirajo, tolčejo po žepih? Seveda ne!
Zato U.P.I. INDE nikoli ne bo pristala na družbo, v kateri ljudi delimo na svobodne državljane in tiste ilegalne, ki so podvrženi absolutnemu policijskemu nadzoru in kontroli ter sistematičnemu odvzemanju osnovnih pravic in človekovega dostojanstva. Ne pristajamo na to, da je obstoj kogarkoli lahko ilegalen. Opozarjamo, da ravno status ilegalnosti omogoča ekonomsko hipereskploatacijo migrantov, saj to potem niso več svobodne osebe, zato tudi ne morejo svobodno sklepati (ali prekinjati) pogodb o delu, zaradi česar večinoma nato delajo na črno in v razmerjih neposredne osebne odvisnosti (prostitucija, osebno služabništvo, podplačana težaška dela v gradbeništvu ali pristaniščih, začasna, sezonska poljedelska opravila itn.).
Naš problem niso Sirijci, Iračani, Afganistanci, Muslimani, homoseksualci, ki lahko posvojijo otroke, niso Hrvati, Romi ali temnopolti, naš problem so izkoriščevalske elite, ki nas na dnevni bazi spravljajo v sužnjelastniška razmerja, ki nam privatizirajo javni prostor, storitve in dobrine, ki v družbi vzpostavljajo sistemski rasizem, meje in policijsko državo totalnega nadzora in ki producirajo vedno nove vojne, vse z namenom vedno večjih zaslužkov in dobičkov.
Naj zaključimo z zadnjim stavkom iz našega manifesta : »Naš duh bo nemiren vse dokler si vsi ne bomo mogli pod lastnimi pogoji krojiti svoje prihodnosti.«
27.9.2015, Koper U.P.I. INDE