Motiv je znan, umoril jo je patriarhat

Smrt v Sevnici ni družinska tragedija (kot so pogorela hiša, poplava, plaz ali tragična nesreča) ampak je, povedano z golimi dejstvi – umor, specifično femicid – najbolj skrajna stopnja patriarhalnega nasilja, umor na podlagi spola. Sevčanka tako ni enoznačno umrla tragične smrti, bila je umorjena. Umoril jo je partner, ki je po dolgih letih nasilja v torek dokončno vzel njeno življenje. Umoril jo je molk vseh, ki bi lahko posredovali, pa niso. Umorili so jo policisti, ki zdaj poročajo, da je bil primer sicer večkrat obravnavan, vendar naj krivda bi bila njena, saj ni »sodelovala«. Umorila jo je družba, ki krivdo za nasilje nad posameznico vali nanjo samo, miži pred intimnopartnerskim nasiljem in smrti žensk razume kot izjemen, ekscesni, osamljeni dogodek, skrajno instanco. Umorile so jo politike, ki pred njeno varnostjo prioritizirajo ohranjanje vrednot tradicionalne družinske celice. Femicid ni umor iz strasti, ni trenutek slabosti sicer mirnega partnerja, je produkt patriarhalne družbe, ki žensko življenje na vseh nivojih ocenjuje za manjvredno. Vse do točke, ko ji je to odvzeto.

Molk je glas podpore!
Patriarhat ubija!
Smrt moški nadvladi!

črne mačke