Video - Arhiv

Idomeni je zaselek v severni Grčiji, ki leži neposredno ob železniškem mejnem prehodu z Makedonijo. V času Balkanske rute je postal pomembna prehodna točka začasnega zadrževanja in prehoda za ljudi na poti, z njenim postopnim zapiranjem pa se je čedalje bolj spreminjal v relativno obsežen, toda neuraden začasni kamp z negotovim rokom trajanja. V začetku decembra je vlada prvič izvedla poskus evakuacije oz. ukinitve kampa. Prebivalci in prebivalke kampa so se takrat politično organizirali in upirali z gladovnimi stavkami itd. Kamp je bil vseeno izpraznjen in je tak ostal cel mesec in v januarju. Sistem kontrole dostopa do Idomenija je dokončno razpadel potem, ko je bila Balkanska ruta v začetku marca uradno povsem blokirana in samo v Idomeniju se je tedaj znašlo več kot 16.000 ljudi. Po zaprtju meje je grška vlada začela odpirati nove kampe. Vanje so nameščali ljudi, še preden so usposobili infrastrukturo in to še vedno počnejo. Cilj vlade je bil namreč čim prej sprazniti Idomeni in šele potem naj bi se ukvarjali z oskrbo ljudi, ki so se znašli v naslednjem infrastrukturno nezadostnem kampu. Idomeni je grški vladi namreč predstavljal slabo mednarodno podobo in predvsem veliko finančno izgubo, saj je ilegalni kamp mesece blokiral mednarodni železniški potniški in tovorni promet. Z dokončno evakuacijo Idomenija konec maja so bili ljudje preseljeni v uradne begunske kampe ali pa so obtičali na ulicah, prepuščeni sami sebi.

V petek 1.7.2016, ob 8:45, smo se poslovili od našega rožnatega bagerčka. V svet smo ga pospremili z naslednjo mislijo: »zRogom, rožnati!«

Z rogom in hvala za vse roze!

Pesem za skupščino in orkester.

Kolektivna akcija in zvočna intervencija / Collective action and sound intervention

Tovarna Rog,02. junij, 2016, 21.45

Vsa okna sprednje strani Rogove glavne stavbe so osvetljene s svečami medtem ko bo posnetek kompozicije Luigija Nona za sopran in magnetni trak La Fabbrica Illuminata (1964) predvajan s strehe in »streaman« na Radiu Študent. Proces osvetljevanja in postavljanja sveč traja vseh 16 minut kompozicije.

All windows of one side of Rog's main building are illuminated using candles meanwhile a record of Luigi Nono's composition for soprano and magnetic tape La Fabbrica Illuminata (1964) is broadcasted from the roof and streamed on Radio Student. The process of lightning and putting out the candles endures the 16 minutes of the composition.

Serious Clowns: POZABLJENI ZOBNIKI ČASA/THE LOST WHEELS OF TIME

Družinska predstava o času in prijateljstvu je fuzija klovnovskega šova, drame, plesa, performansa, cirkusa in otroškega gledališča. Navdih za predstavo so ustvarjalci našla v Alici v čudežni deželi, po kateri so poustvarili atmosfero in oblikovali like, obenem pa v njej odmeva ideja Pravljice o izgubljenem času o odgovornem odnosu do časa. Tik-tak, tik-tak. 
A performance about time and friendship is a fusion of clowns, drama, dance, performance, circus and theatre for children. The creators were inspired by Alice in Wonderland and The Tale about Lost Time. Tick tock, tick tock.

Avtorji in izvajalci: Fyodor Makarov, Adam Read, Iliya Gertman, Spiros Paterakis
Kostumografinja: Olga Dumova

Program Ane Desetnice v Rogu.

Prakse, ki sistemsko niso predvidene in ki delujejo izven vizij prostorskih in drugih uradnih načrtovalcev, so že zaradi tega konfliktne. Sredi novo zgrajenega bleščečega »brenda« Ljubljane, smo si drznili početi nekaj drugega: graditi alternativo, ki je ne poganja kapitalski interes, ampak skupnostni. Organsko nastajanje skupnosti se je v času in prostoru sozvočilo z organskostjo oblikovanja mikro-ekosistema oziroma vrta. Za tak razvoj je potrebna dolgoročna vizija, vztrajnost in medsebojno zaupanje, predvsem pa čas. Ko je edini horizont neskončno večanje in kopičenje kapitala, pa časa ni. Vse je potrebno storiti zdaj in takoj. Cena, ki jo za to utrpi naš življenjski prostor, je zgolj nepomembna podrobnost, ki jo cilj opraviči.

Naša skupnost, ki je vzklila na Veliki čolnarski 15, zavrača ta odtujeni način življenja. Nasprotujemo gentrifikacijskim procesom, ki nas meščane in meščanke izrinja iz mesta. Nasprotujemo urbanizmu, ki se ne ukvarja z našimi potrebami, ampak izključno s kapitalskimi interesi. Če je še tako zeleno, če ni normativno, urejeno, butično zeleno, predvsem pa dobičkonosno v okviru shem, ki so si jih zamislile oblasti ali drugi imetniki kapitalske moči, to ni del Zelene prestolnice.

Mikro-ekosistem, ki smo ga uspeli v tem kratkem času vzpostaviti, razumemo kot potrditev teze, da je alternativa možna oziroma, da smo si jo z delom zmožni ustvariti. Finančna vrednost ohranjene narave je večja kot finančna vrednost katerekoli investicije. Jezni smo, da kapital s svojo agresijo onemogoča nadaljnji razvoj tega prostora, novi lastniki pa bodo odgovorni za uničenje in pomor velikega števila rastlin in živali, ki tam rastejo oziroma živijo. Moč kapitala uničuje zadnje točke, ki bi lahko sestavljale prehransko samooskrbo našega mesta.

Ustvarjamo kulturo, ki s svojim delovanjem premišlja in naslavlja sistemske samoumevnosti, jih problematizira in s tem poskuša nekatere negativne družbeno-okoljske procese blokirati ali jih vsaj upočasniti. Uničenju navkljub se bo naša skupnost še naprej borila in osvobajala nova ozemlja, kjer bodo someščani in someščanke povabljeni k skupnemu vrtičkarskemu ustvarjanju solidarnostnih praks in oblik sobivanja v tem mestu.

Balet bagrov v b-MOLu
Ko bagri plešejo kot mi žvižvgamo. Kaj se z bagri zgodi, ko se bagre ukroti? Porušimo stereotipe o rušilnih strojih in predstavimo produkcijo bagra v ujetništvu. Naj se končno svobodno izrazi!
Smrt rušitvi, svoboda bagru!

Ballet of the dredger in b-minor
While the dredger dance we whistle. What will the dredger do when they get tamed by you? Let us tear down the stereotypes about construction machines and present a production of a dredger in captivity. Let it finally create free!

Mala animacija.

Cikel Rog postaja mesto II.: O lastnini in njeni uporabi

V naslednji debati iz cikla "Rog postaja mesto" smo spregovorili o vprašanju razmerja med privatno in javno lastnino ter vprašanju uporabe ene in druge.

Gostje:
dr. Zdravko Kobe
profesor in filozof

Franček Drenovec
ekonomist in ekonomski analitik

dr. Andraž Teršek
profesor in ustavni pravnik

pogovor je moderiral Blaž Kosovel