20. julija 2016 je v okviru No Border Camp-a 2016 potekala akcija pred centrom za tujce v Xanthiju, pri kateri je sodelovalo veliko število lokalnih in mednarodnih tovarišev in tovarišic. To je bil center, v katerem je policija po anarhistični manifestaciji solidarnosti 22. maja brutalno pretepla tiste migrante in begunce, ki so se na protest pozitivno odzvali. Namen policijskega nasilja je bil prekiniti komunikacijske kanale med zaporniki in gibanjem solidarnosti ter prikriti bedo, ki jo oblast ustvarja v kampih. To je bil razlog, zaradi katerega je bil za eno od akcij v sklopu No Border Campa izbran ravno center v Xanthiju. Ob prihodu je bil center zastražen s policijo v protizgredniški opremi. Ko je blok protestnikov prispel do vhoda centra, je poskušal prebiti policijski kordon in s tem odgovoriti na splošno nasilje države in uniformiranih paznikov s enakovredno dozo družbenega proti-nasilja. Po krajšem spopadu so se protestniki umaknili in ponovno zbrali na drugi strani centra, kjer je bil možen vidni stik z zaporniki in z glasnim skandiranjem solidarnostnih gesel vztrajala dalj časa.

On 20th July 2016 many local and international comrades participated in a No Border Camp 2016 action in front of the Xanthi detention center. After an anarchist solidarity demonstration was held in front of the camp on 22nd May the cops beat the immigrants and refugees who have responded positively to the protest. The aim of the police violence was to interrupt the channels of communication between prisoners in the centre and the solidarity movement and to cover up all the misery that the authorities are imposing inside the camp. It was for this reason that Xanthi was chosen for the No Border Camp action. Upon arrival there the camp was guarded heavily by riot police squads. When the block of protesters arrived at the entrance of the center they tried to break the police line in order to reciprocate a generalized violence of the state and uniformed guards with a degree of social counter-violence. After a short clash protesters withdrew and regrouped on the other side of the camp from where there was a visible contact with the prisoners and for some hours shouted slogans.

poglej video

21 julija 2016 je nekaj tisoč ljudi iz celega sveta, z dokumenti ali brez njih, protestiralo proti mejam in proti deportacijskim protokolom, ki se vežejo na sporazum med EU in Turčija (marec 2016) in se s tem odzvali na poziv No Border Campa v Solunu. 

Poleg velike demonstracije, so se izvedle tudi decentralizirane akcije proti Švicarski, Španski in Filipiskemu konzulatu, gorele so zastave, izvedlo pa se je tudi več grafitarskih akcij po mestu. Ob koncu dneva so se vsi plesoč vrnili na lokacijo No Border Campa, s prepevanjem v mnogih različnih jeziki.

Pogoji v vseh centrih za relokacijo po Grčiji so kritični in v mnogih primerih nehumani. V Grčije je več kot 57.000 beguncev (po uradnih številkah), ki so razporejeni v več kot 40 centrov. Polovica teh je v neposredni bližini Soluna in število le narašča.  

Mnogi so izrazili pomanjkanje pravne podpore in zdravstvene pomoči ter neustrezne sanitarne infrastrukture. V mnogih primerih primanjkuje oblačil, hrana, ki jo priskrbi vojska, pa je neustrezna na otroke. Situacija je tako neznosna, da bi se mnogi raje vrnili v Sirijo kot pa ostali v teh relokacijskih centrih. 

Poleg centrov za relokacijo, je v Grčiji tudi mnogo zaporov. To so kampi, ki so povsem izolirani in zaprtega tipa in so bili v Grčiji ustvarjeni 2012 kot del sistema, ki sistematično deportira ljudi, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena. 

 

The 21th of July 2016 some thousands of people from all over the world with and without papers protested against borders and the procedure of deportation according to the EU-Turkey deal (March 2016) answering the call of No Border camp.

Besides the bigger demonstrations there were also decentral actions against the Suisse, Spanish and Philippine consulate as well as flag burnings and graffiti actions in the city. At the end of the day everybody returned singing in many languages and dancing to the No Border Camp.

The conditions in the relocation centers all over Greece are critical and in many cases inhuman. In Greece there are more than 57.000 refugees (official number) staying in over 40 camps. Half of them are around Thessaloniki. And the number is still increasing.

Many denounce the lack of legal and medical support and the insufficient sanitation. In many cases there isn’t even enough clothes and the food provided by the military is not good for children. The situation is so unbearable that some people would even prefer to return to Syria instead of staying in the relocation centers.

Besides the relocation centers there are many detention centers in Greece as well. These entirely closed and isolated camps were created 2012 in Greece as part of a system to systematically deport people with denied asylum applications

Poglej video!

No cause for celebration!

On June 20 World Refugee Day is observed, but there are no causes for celebration. The illegitimate deal between the EU and Turkey is still in force, Frontex still pushes the endangered people into the sea, and Slovenia is still fenced. The relocation of people to another EU member state also does not work. The violent closure of the Balkan route has produced a humanitarian catastrophe in Greece, Turkey, and Syria. Meanwhile, people in the countries, where refugees come from, are still threatened by wars, unrest, and poverty. Dissenters are oppressed and endangered by the repressive state apparatus and extreme organizations.

We demand international protection and active and efficient inclusion policy for everybody. Only then will we be able to celebrate World Refugee Day.

International protection for everyone!
Equal rights for everyone!

Protirasistična fronta brez meja
Anti-racist front without borders

Poglej video

Miti in legende o bagrih in Rogu.

Poglej video

 REVNI ZA REVNE - shod proti elitam

Janez Janša bi se rad predstavil javnosti kot človek, ki bo ustavil prihod migrantov v Slovenijo in se postavil po robu meščanskim elitam v vladi Mira Cerarja. V resnici si nihče v Sloveniji ne želi beguncev bolj kot Janša. Njegova stranka se namreč že dolgo ne ukvarja z resničnimi stiskami državljanov, ampak jih zna le še strašiti pred tujci in »komunisti«, ki naj bi te tujce uvažali. Brez Cerarja in beguncev bi bil Janša danes brez službe, saj lahko volivcem ponudi le še rasizem, seksizem in teorije zarote.

Miro Cerar bi se rad predstavil javnosti kot človek, ki bo Slovenijo rešil pred Janšo in iz nje naredil odprto, »moderno« državo. V resnici pa prav Cerar iz Slovenije dela nestrpno policijsko državo v slogu Orbanove Madžarske. On je tisti, ki je postavil žičnato ograjo, on je zaostril azilne pogoje za begunce, on je povečal nadzor nad državljani in dal policiji dodatna pooblastila. Njegova vlada se ne ukvarja niti s stiskami beguncev niti s socialnimi problemi domačinov, ampak nas le še straši pred desnico. Brez Janše ne bi imeli volivci niti enega razloga, da volijo stranko SMC.

Janša ni alternativa Cerarju in Cerar ni alternativa Janši. Oba sta obraza istih elit, tistih, ki plenijo državo že 25 let. Sta del politične kaste, ki ni nikoli služila delovnim ljudem, ampak le najbogatejšemu procentu. Sta del elit, ki vneto prodajajo orožje in nas vodijo v nove in nove vojne, zraven pa lažejo o tem, da jim gre za našo varnost. Medtem ko nam prodajajo pravljice o krščanski tradiciji in evropski identiteti, je denar edina vrednota, ki so jo kadarkoli poznali. Naj še tako vneto dvigamo zastave, to ne bo izbrisalo dejstva, da ta država ni bila ustanovljena za ljudi, ampak za kapital.

V Sloveniji se ne bo nič izboljšalo, dokler bomo za vse naše težave krivili migrante in dokler bomo le izbirali med slabimi in manj slabimi politiki. Zastave, s katerimi se krasijo naši voditelji, nas ne bodo rešile. Spremembe se bodo lahko začele, ko nas politiki ne bodo več mogli ločevati s policijskimi kordoni, ampak ko se bomo delavci, prekerci, brezposelni, migranti in vsi drugi, ki jih je ta sistem izpljunil, znašli na isti strani.

V soboto 2. aprila, se bomo ob 16. uri zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani in skupaj opozorili na tiste probleme, ki zares pestijo našo družbo. Revščino, brezposelnost, izkoriščanje delavcev, brezperspektivnost mladih, nestrpnost in seksizem bomo presegli le z medsebojno solidarnostjo.

poglej video

V Ljubljani se je 19. marca 2016 na Protestu proti rasizmu in fašizmu, ob svetovnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji zbralo preko 2000 ljudi. Protesti so na ta dan potekali tudi po mnogih mestih po svetu. Glasno smo se zoperstavili politikam, ki aktivno onemogočajo ljudem prosto pot na begu iz kriznih žarišč, okolijskih katastrof in bede vsakdanjega življenja. Te iste politike na drugi strani spodbujajo fašizacijo družbe preko diskurza zastraševanja in varnosti. 

On 19th of March 2016, the day of fight against racist discrimination, more than 2000 people gathered in Ljubljana to protest against racism and fascism. It was the day, when several cities around the globe were actively involved to oppose a rise of racism and fascism. We say a clear no to politics which are actively preventing people to free passage from warzones, climate catastrophes and every day miseries. Right this politics on the other hand encouraging fascistization of society through the discourse of intimidation and security.

Poglej video

Preberi več

Preberi več

We received a link to the video from Dobova (Slovenia).

First it was called concentration camp in Slovenia (because of totally inhumane treatment towards refuges from the authorities).
The video is from 28. October 2015.

Freedom for all!

The link to a video:

http://revolution-news.com/shocking-video-from-refugee-camp-in-dobova-slovenia/

Poglej video

+++Od izganjalcev žice smo prejeli naslednji video+++

Barbwire bastards
We received following video from Barbwire bastards

V izjavi so zapisali:

Aktivisti iz Slovenije in Hrvaške smo 9.1.2016 izvedli skupno akcijo rezanja žice na obmejnem območju blizu Čakovca in s tem simbolnim dejanjem pokazali naše nestrinjanje z nasiljem države nad svobodo gibanja za vse, ob enem pa želeli spodbuditi k še več tovrstnim akcijam.

Žica mora pasti!

Poglej video

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.